Slovensko morje predstavlja približno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Leži v njegovem SE delu. Celotno obalo slovenskega morja sestavljata dva večja zaliva, Koprski in Piranski. Vstop v najgloblji del Koprskega zaliva omejujeta Debeli rtič (45°35.42′ N, 13°42.02′ E) in rt Petelin (45°32.50′ N, 13°39.42′ E). Piranski zaliv, ki leži SW od Koprskega zaliva, zaključujeta rt Madona (45°31.83′ N, 13°33.75′ E) in skrajna severna točka rta Savudrija. Glavno vlogo v pomorskem prometu nosi seveda Koprski zaliv, kjer je največje in edino slovensko pristanišče za tovorni ladijski promet mednarodnega pomena. Za potrebe nemotene plovbe manjših plovil in prehajanje med teritorialnimi morji sosednjih držav, sta na slovenski obali dva mejna prehoda za mednarodni pomorski promet, v Kopru in v Piranu. Vzdolž obeh večjih zalivov so z vedno hitrejšim razvojem navtičnega turizma nastale tri marine, marina Koper, marina Izola in marina Portorož, ki nudijo vso potrebno infrastrukturo in oskrbo rekreacijskim in turističnim plovilom. Vmes so še številna manjša občinska pristanišča, mandrači in sidrišča, ki so večinoma lokalnega značaja.

V tem smislu je v nadaljevanju vodnika podan opis obale slovenskega morja in njenih značilnosti, z vključenimi podrobnejšimi opisi posameznih večjih pristanišč, mejnih prehodov za mednarodni pomorski promet in marin. Dodane so tudi najnujnejše informacije za ostala lokalna pristanišča in sidrišča ožjega pomena, prav vsa v vodnik vključena pristanišča in sidrišča pa so predstavljena z detajlnimi kartami velikih meril, ki vsebujejo vse potrebne podatke za varno plovbo v neposredni bližini obale.

Geografsko so pristanišča in sidrišča razdeljena na dve večji enoti, in sicer območje Koprskega in Piranskega zaliva. Vsak od teh dveh delov vsebuje na začetku poglavja splošen opis ter pregledni kartografski prikaz pristanišč in sidrišč v merilu 1 : 50 000. Na tem kartografskem prikazu so označena območja detajlnih kart z vpisano številko strani, kjer se posamezna detajlna karta nahaja. Poleg imena nekaterih pristanišč so dodani ustrezni znaki, ki podajajo glavne informacije glede statusa pristanišča (marina, mejni prehod, stavba Uprave RS za pomorstvo). Označene so tudi karakteristične točke GPS (waypoints) z izpisanimi vrednostmi koordinat, primernimi za neposreden vnos v sprejemnik GPS (geografska širina φ in dolžina λ na elipsoidu WGS 84). Točke GPS so bile izbrane v skladu s previdnostjo, potrebno za varno plovbo, zato se nahajajo na primerni oddaljenosti od obale in drugih ovir za navigacijo.

Detajlne karte pristanišč in sidrišč so nastale na podlagi natančnih hidrografskih meritev (globin morja, obalne črte, položajev svetilnikov, boj in drugih navtičnih objektov) in na podlagi drugih virov topografsko-kartografskega sistema Geodetske uprave Republike Slovenije. Detajlne karte so primerne za mikronavigacijo v najožjem priobalnem pasu, v kombinaciji z drugimi pomorskimi navigacijskimi kartami. Večja in pomembnejša pristanišča (Koprsko tovorno pristanišče, mestna pristanišča in marine, mejna prehoda za mednarodni pomorski promet), kjer so opisi in podane informacije podrobnejše, so prikazani na celostranskih kartah formata A4, ostala pristanišča pa na manjših kartah formata A5. Za podrobnejše pojasnilo glavnih vsebin detajlnih kart je potrebna uporaba pregleda kratic in kartografskih znakov – Kartografski ključ znakov in krajšav na slovenskih pomorskih kartah. Na detajlnih kartah so uporabljeni nekateri dodatni znaki, ki so predstavljeni v kartografskem ključu v nadaljevanju ter na notranjih straneh zavihkov platnic vodnika. Položaji navtičnih objektov, karakteristike luči svetilnikov in boj, potek obalne črte in situacija pristaniških infrastruktur prikazujejo stanje do trenutka druge izdaje navtičnega vodnika novembra 2011.

 

Opisi pristanišč in sidrišč si sledijo v zaporedju od skrajnega severnega dela slovenske obale v smeri od N proti S, to je od zaliva Sv. Jernej ob slovensko-italijanski meji vse do majhnega pristana Soline ob izlivu reke Dragonje v Sečoveljskem zalivu. Opisi so zasnovani za skupno uporabo z detajlnimi kartami, ki velikokrat nudijo vse bistvene informacije že v kartografski obliki. Znotraj besedila so imena posameznih pristanišč in sidrišč zaradi lažjega iskanja izpisana poudarjeno in v modri barvi. Enostavno iskanje posameznega pristanišča ali sidrišča omogoča tudi abecedno kazalo navtično pomembnih krajev in objektov, ki je priloženo na koncu vodnika. Pomembna opozorila, ki se nanašajo na varnost plovbe, so v besedilu izpisana poudarjeno in v okvirju. Navtične informacije in opisi pristanišč in sidrišč, vključenih v vodnik, so nastali na podlagi različnih virov, od primarnih (terenske meritve in ogledi, podatki in pripombe s strani Uprave RS za pomorstvo in lokalnih upravljavcev pristanišč, delno osebne izkušnje avtorjev in drugih poznavalcev prostora) do sekundarnih pisnih virov. Predvsem so to tuji navtični vodniki, ki deloma pokrivajo področje (angleške, ameriške in hrvaške publikacije), geografski atlas, krajevni leksikon itd. Informacije v opisnem delu vodnika prav tako podajajo stanje do trenutka druge izdaje navtičnega vodnika novembra 2011. V želji po čim boljši kakovosti informacij in njihovi ažurnosti je vodniku priložen obrazec za sporočanje morebitnih popravkov, ki bi jih amaterski pomorščaki opazili med plovbo. Spremenljivost določenih informacij je pričakovati predvsem v tistem delu, kjer so podani različni naslovi, telefonske številke, obratovalni časi, radijske postaje itd. Zato je treba pred uporabo vodnika pomembne informacije po možnosti preveriti.

 

Vse koordinate položajev, podane na slovenskih pomorskih navigacijskih kartah in v opisu pristanišč in sidrišč (položaji svetilnikov, boj in drugih objektov, pomembnih za navigacijo), so zapisane v obliki geografskih koordinat (geografska širina φ in dolžina λ) na elipsoidu WGS 84. Primerne so za neposredno uporabo z navigacijskimi sprejemniki GPS.

Za označevanje glavnih smeri neba (smer plovbe, smeri vetrov itd.) so v vodniku uporabljene mednarodne (angleške) kratice: N za sever, E za vzhod, S za jug in W za zahod. S kombinacijo teh kratic so podane tudi vmesne smeri, npr. NW za severozahod, SE za jugovzhod, WNW za zahod-severozahod itd. Deloma v izogib morebitnim zmešnjavam ob uporabi slovenskih kratic, npr. ali je S sever ali jug (south), deloma pa tudi zato, ker večina pomorskih navigacijskih inštrumentov uporablja zgoraj omenjene, po celem svetu prepoznavne angleške kratice. Za označevanje morske (navtične) milje je uporabljena kratica M (mile); stara kratica Nm se dandanašnji umika iz uporabe. Podrobnejša pojasnila uporabljenih kratic so podana v seznamu na koncu vodnika.

 

Kratice na detajlnih kartah pristanišč in sidrišč

B bela Bl blisk
Z zelena K kratki
Č črna DBl dolgi blisk
R rdeča M morska milja
Ru rumena m meter
Wk razbitina s sekunda
Kartografski znaki na detajlnih kartah