[piranski-zaliv]

Razdalje v morskih miljah med pristanišči in sidrišči na območju Piranskega zaliva

Topografija

Piranski zaliv se razteza med rtoma Madona in Savudrija. S svojo obliko in orientacijo nudi dobro zaščito pred burjo in južnimi vetrovi. Predstavlja eno najboljših istrskih sidrišč, tako zaradi naravne lege in s tem povezanih karakteristik morja, kakor tudi zaradi bližine in ugodne povezave s celotnim srednjeevropskim prostorom in južnim Jadranom. NE obala zaliva se strmo spušča proti morju. Obrasla je pretežno z drevesi oljk in cipres in je večinoma gosto poseljena. Nizko, E obalo zaliva deli neizrazit rt Seča na severnejši, Portoroški zaliv (Uvala Fažan) in južni, Sečoveljski zaliv. Ob obali slednjega se v notranjost raztezajo prostrane Sečoveljske soline, skozi katere se v morje izlivata rečici Drnica in Dragonja. Polotok Savudrija, ki tvori SW obalo zaliva, je večinoma nizek, poraščen, v priobalnem pasu pa nastajajo vse številnejša turistična naselja. Potek državne meje s sosednjo Republiko Hrvaško v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen.

Oceanografska boja v Piranskem zalivu

Orientacija

Glavni orientir predstavlja markanten svetilnik na koncu rta Madona, tik pod starim delom mesta Piran (45°31.82′ N, 13°33.79′ E, B.IZO.4s10m15M, Vid 351°-253° (262°)).

Svetilnik je zgrajen v obliki visokega sivo-belega stolpa osmerokotne oblike. Na severni obali rta, 400 m od krajne točke v smeri E, stoji nad visokim obzidjem cerkev sv. Jurija z visokim zvonikom, ki z obeh strani rta Madone tvori prepoznavno podobo mesta Piran.

Vzdolž NE obale zaliva stoji kompleks hotelov Emone in Bernardina ter v nadaljevanju preostalih portoroških hotelov. V kopenskem zaledju nad njimi, približno 100 m nad morsko gladino, se dviga visok antenski stolp rdeče-bele barve, ponoči osvetljen s tremi rdečimi lučmi.

Na nasprotni strani zaliva, že na NW obali Savudrijskega polotoka, stoji na rtu Donja Savudrija svetilnik v obliki 29 m visokega kamnitega stolpa (45°31.82′ N, 13°33.78′ E, B.Bl(3)15s36m30M, sirena 42s2M).

Vremenske značilnosti

V primerjavi s severnejšim delom Tržaškega zaliva piha burja v Piranskem zalivu šibkeje. Prav NE obala Piranskega zaliva nudi pred burjo najboljše zatočišče. Ob NW obali zaliva in proti odprtemu morju burja ponovno piha močneje. Vetrovi S smeri kljub večji jakosti zaradi orientacije zaliva ne povzročajo močnejšega valovanja – tu sidrajo ladje, ko zaradi močnega juga ne morejo nadaljevati plovbe proti južnemu Jadranu. Nevarnejši so vetrovi N in NW smeri, proti katerim je Piranski zaliv v celoti odprt. Pogost nevšečen vremenski pojav je megla, ki lahko v zimskem času močno oteži varno plovbo.

 

Pristanišča in sidrišča

Najvarnejši pristanišči za mala plovila sta marina Portorož in mestno pristanišče Piran – v slednjem so komunalni privezi večji del leta polno zasedeni s plovili domačinov. Pred NE vetrovi je najprimernejše sidrišče ob obali med Piranom in rtom Bernardin na globinah do 17 m. Strma in visoka pobočja NE obale Piranskega zaliva nudijo dobro zaščito pred vetrom pa tudi muljasto dno drži dobro. Pred vetrovi S do W smeri je možno sidrati na nasprotni, SW obali zaliva, vzdolž polotoka Savudrija, na razdalji okoli 300 m od obale in globinah do 16 m. Zatočišče nudi tudi pomol pod hotelskim naseljem Kanegra (globine do 3 m). Ob močnejših vetrovih W do N smeri je treba poiskati varno zatočišče v enem od omenjenih pristanišč, mestnem pristanišču Piran ali večji marini Portorož. Pri izbiri prostega sidrišča v zalivu je treba upoštevati območja prepovedanega sidranja, in sicer območje portoroškega ribolovnega rezervata v E delu zaliva, območja okoli podvodnih cevi med Piranom in rtom Bernardin in območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona.

 

Karakteristike morja

Srednje amplitude morskih men so od 0,6 m do 0,9 m. Močni in dolgotrajni S vetrovi (ciklonalni jugo) lahko v zimskem času (december in januar) povzročijo dvig morske gladine do 1,2 m, dolgotrajna burja (anticiklonalna burja) pa lahko zniža nivo morske gladine do 0,5 m. Morski tokovi v zalivu so šibki, v povprečju do največ 0,4 vozla. Z močnimi in dolgotrajnimi vetrovi W in NW smeri lahko hitrost toka znotraj zaliva narase do 0,8 vozla. Gostota morske vode je v povprečju od 1023 kg/m3 poleti do 1030 kg/m3 pozimi.

Opozorila. Približno 1,2 M od Rta Madona v smeri NW je pričvrščena oceanografska boja rumene barve, valjaste oblike, opremljena s svetilnim telesom (45°32.92′ N , 13°33.04′ E, Ru.Bl.5s4m4M), ki predstavlja nevarnost za navigacijio .

Privezovanje plovil na bojo je prepovedano! Pas širine 200 m in dolžine 1 km okoli rta Madona predstavlja območje istoimenskega podvodnega naravnega spomenika, znotraj katerega je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon.

Meje naravnega spomenika označujejo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, opremljene s svetilnimi telesi . Prepovedano je sidranje E od meje portoroškega ribolovnega rezervata, ki jo določa zveznica med W vogalom skladišča soli (NE obala zaliva) in opuščenim kamnolomom med naseljem Kanegra in rtom Sv. Petar (SW obala zaliva).

Prepovedano je sidranje na območju podvodnih cevi (tri krajše podvodne cevi ob rtu Bernardin, 0,4 M NW od rta Bernardin v smeri 300° in dolžini 1,9 M ter W od Pirana v smeri 275° in dolžini 0,3 M). V Sečoveljskem zalivu je obsežno območje gojenja marikultur, znotraj katerega je plovba prepovedana.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline je prepovedana vsakršna plovba in sidranje v kanalih Lera, Piketo, Kurto, Džasi in v ustju reke Dragonje. Plovba je v skladu z uredbo dovoljena v Kanalu Sv. Jerneja in Kanalu Dragonja (Kanal Grande), omejitev hitrosti je 1 vozel.

Celotna obala Piranskega zaliva izven mestnih pristanišč in marine Portorož ne nudi možnosti varnega sidranja in zaščite pred vetrovi N do W smeri.

Potek državne meje v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen. Pristajanje ob obali Savudrijskega polotoka brez predhodno opravljenega formalnega prehoda morske meje ni dovoljeno.

Opozorilo. Zaliv se nahaja v osrednjem območju Naravnega rezervata Strunjan, kjer je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon. Na muljastem in peščenem dnu je razvit obsežen podvodni travnik, kjer bivajo ogrožene rastlinske in živalske vrste (npr. leščur, kamena korala).

Flišni klifi nad zalivom Sv. Križ

Preden vplujemo v Piranski zaliv, moramo med rtičem Strunjan in rtom Madona prečkati še večji Strunjanski zaliv, ki geografsko gledano pravzaprav leži med Koprskim in Piranskim zalivom.

Med rtičema Ronek in Strunjan se v strme flišnate klife zajeda neizraziti zaliv Sv. Križ (Mesečev zaliv).

Navkljub strmim flišnatim klifom se morsko dno od obale ne spušča hitro. Globine dosežejo 2 m šele na razdalji okoli 100 m od obale, v severovzhodnem delu zaliva pa se razteza pas samo občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi).

Na vrhu klifov na zahodni obali zaliva, tik pred rtičem Strunjan, stoji značilen spomenik v obliki belega križa

Opozorilo. Celotni E del Strunjanskega zaliva med rtičem Strunjan in zalivom Pacug leži znotraj Krajinskega parka Strunjan. Morski del območja pripada ribolovnemu rezervatu, v katerega sodi tudi laguna Štjuža in južno od nje ležeče soline.

V osrednjem delu zaliva se na površini približno 13 ha nahaja gojišče školjk, označeno s štirimi bojami rumene barve. Strunjanski zaliv ne nudi zaščite pred vetrovi NW do N smeri.

Kopališče Strunjan, pomol Lambada

Strunjanski zaliv nudi dobro zatočišče pred vetrovi S do E smeri, deloma tudi pred burjo, odprt pa je proti vetrovom NW do N smeri.

Muljasto dno v koncu zaliva drži dobro, sidranje je možno na globinah do 10 m. Na E obali zaliva, pod vilo Tartini in zdraviliščem Krka, je območje kopališča Strunjan, kjer so tudi štirje manjši pomoli.

Večina je namenjenih kopališču, le ob večjem pomolu v obliki črke L pred restavracijo Lambada, je dovoljen privez ribiškim plovilom. Ob S obali Strunjanskega zaliva se v kopno zajedajo trije manjši zalivi, zaliv Sv. Duh, zaliv Pacug in zaliv Fiesa. V vseh treh zalivih so sezonska kopališča s posameznimi manjšimi pomoli, namenjenimi za občasni pristanek manjših turističnih plovil.

V poletnem času so kopališča zaprta z zaščitnimi plavajočimi mrežami. V zalivu Fiesa je na W obali pod restavracijo krajši pomol (25 m), globina na čelu pomola je 1,5 m. Na E obali zaliva stoji hotelski kompleks Barbara (večji napis modre barve).

Strunjanski zaliv
Sv. duh
Pacug
Zaliv Sv. duh
Zaliv Pacug
Zaliv Fiesa
Opozorilo. Na območju Podvodnega naravnega spomenika rt Madona je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon. Meje naravnega spomenika označujejo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike.

Med rtom Madona in svetilnikom na čelu W valobrana pristanišča Piran ter pred samim vhodom v pristanišče je v razdalji do 300 m od obale prepovedano sidranje (podvodni naravni spomenik in podvodne cevi).

Vetrovi SW smeri lahko znotraj pristanišča povzročijo močnejše valovanje.

Dobre 0,5 M od zaliva Fiesa v smeri proti NW se strma flišnata obala Strunjanskega zaliva postopoma položi in približamo se piranski punti, rtu Madona, katerega v celoti zaseda mesto Piran.

Malo pred rtom je nad visokim obzidjem viden značilni zvonik cerkve sv. Jurija. Rt Madona je treba obpluti na primerni razdalji od obale, saj se v pasu približno 200 m okoli rta razteza območje podvodnega naravnega spomenika.

Na najbolj izpostavljeni točki rta Madona stoji značilen visok svetilnik, grajen v obliki sivo-belega osmerokotnega stolpa (45°31.82′ N, 13°33.79′ E, B.IZO.4s10m15M, Vid 351°-253° (262°)). Vsega 0,16 M (300 m) od krajne točke rta v smeri NNW se morsko dno skokoma spusti in doseže najnižjo točko slovenskega morja, imenovano tudi “podvodni Triglav” (globina 38 m).

Vzporedno s krajno točko rta Madona obrnemo smer plovbe proti SE in čez približno 0,3 M dosežemo W valobran mestnega pristanišča Piran.

Vhod v mestno pristanišče Piran

Piran je staro pristaniško mestece, ki je vse od svojega nastanka ohranilo utesnjeno lego na klinastem polotoku, podaljšanem zaključku Šavrinskega gričevja, ki ločuje Piranski in Strunjanski zaliv in se zaključuje z rtom Madona.

V zaledju, na vzhodni strani mesteca, njegovo širjenje preprečuje vzpetina Moštra (93 m).

Število prebivalcev je že vse od začetka 20. stoletja postopno v upadu – danes šteje Piran približno 5000 prebivalcev.

Mestece je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in strnjenimi hišami, ki se od obalne ravnice stopničasto dvigajo proti vrhu slemena, kjer dominira cerkveni kompleks z baročno opremljeno cerkvijo sv. Jurija. Na gornjih pobočjih segajo v mesto tudi ostanki obzidja iz druge polovice 15. stoletja.

Nekoč se je mestno pristanišče zajedalo še globlje v polotok, naprej od današnjega notranjega mandrača. Kasneje so ta del pristanišča nasuli in danes je tu osrednji mestni Tartinijev trg, ob katerem so glavne upravne stavbe (občina, pošta, sodišče, knjižnica itd.). Nekoč pomorsko, ribiško in obrtniško mestece je danes pomembno upravno središče z velikim kulturnim, zgodovinskim in turističnim pomenom.

Mestno pristanišče Piran leži na S strani mesta. Glavni orientirji pri vplutju so štirioglat svetilnik rdeče barve na čelu W valobrana (45°31.57′ N, 13°33.98′ E, R.Bl.3s7m4M), štirioglat svetilnik zelene barve na čelu E pomola mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet (45°31.57′ N, 13°34.01′ E, Z.Bl.3s7m4M), izstopajoči cerkveni zvonik cerkve sv. Jurija N od pristanišča in ostanki obzidja na vzpetini E nad pristaniščem.

Piransko pristanišče je sestavljeno iz dveh delov, zunanjega in notranjega bazena (manjšega mandrača). Zunanji, večji del pristanišča je zaščiten s 165 m dolgim W valobranom, s SW strani pa ga zapira nekoliko krajši E pomol (60 m) mednarodnega mejnega prehoda s črpalko za gorivo.

Med koncema obeh pomolov je z dvema svetilnikoma označen ozek vhod v pristanišče, odprt v smeri SSW. Globine v zunanjem bazenu segajo do 6 m. Južni del W valobrana je rezerviran pretežno za plovila potniškega prometa (globine do 3,5 m), v vznožju pomola pa so v dolžini približno 100 m urejeni dnevni privezi.

E pomol (globine do 3 m) je predviden za oskrbo z gorivom in pristanek za ureditev formalnosti ob prehodu morske meje (obmejni organi ob vznožju pomola, v ozadju izpostava Uprave RS za pomorstvo).E del zunanjega bazena zapira daljši novi pomol (166 m), ki se razteza vzporedno z obalo v smeri proti NE in N. Ob njem so na globinah od 3 do 4 m urejeni številni privezi z betonskim sidriščem (mooringi).

Pri manevriranju v zunanjem bazenu je treba paziti na dva večja betonska privezna stebra približno v sredini akvatorija. Na N strani zunanjega bazena je ozek vhod v notranji mandrač (globine do 2,5 m), kjer so komunalni privezi, zasedeni s plovili domačinov

Skupno premore piransko pristanišče 290 urejenih privezov.

Za dnevni vez jih je rezerviranih okoli 40 ob obeh zunanjih pomolih in ob notranjem pomolu, vendar so v času visoke turistične sezone večinoma stalno zasedeni.

Pristanišče je dobro zaščiteno pred vsemi vetrovi, le vetrovi SW smeri lahko povzročijo močnejše valovanje tudi znotraj pristanišča.

Vhod v notranji mandrač mestnega pristanišča Piran

Pomembnejše javne ustanove:

  • Uprava RS za pomorstvo – izpostava Piran, Dantejeva 4, :+386 (0)5 671 01 90, +386 (0)5 671 01 92;
  • Postaja pomorske policije Koper, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 4, :+386 (0)5 617 91 00;
  • Carinski urad Koper – izpostava Piran, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 2, :+386 (0)5 673 12 12;
  • turistične informacije TIC Piran, Tartinijev trg 2, :+386 (0)5 674 22 20, e-pošta: ticpo@portoroz.si
  • zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, :+386 (0)5 677 33 20;
  • banka, pošta in trgovine v mestu Piran v neposredni bližini.
Mestno pristanišče Piran

Opozorilo. Mandrač Bernardin je namenjen samo plovilom hotelskih gostov, pristanek sicer ni dovoljen.

Vhod v hotelski mandrač Bernardin

V nadaljevanju plovbe ob NE obali Piranskega zaliva v smeri proti S je obala večinoma pozidana in namenjena kopalcem.

0,4 M od Pirana je pod zaselkom Frnaža večja čistilna naprava (dimnik), izpod katere se pričenja daljši podvodni cevovod odpadnih voda (prepovedano sidranje).

Sledi ji v strmo steno naslonjeni kompleks Grand hotela Bernardin značilne stopničaste oblike, le 0,3 M južneje pa že dosežemo rt Bernardin, na katerem stoji svetilnik rdeče barve (45°30.83′ N, 13°34.38′ E, R.Bl.5s9m3M).

V ozadju je tik ob obali kompleks hotela Histrion (Hoteli St. Bernardin), izpod katerega se od obale iztezajo v morje tri krajše podvodne cevi.

Na E strani rta je vhod v majhen in dobro zaščiten mandrač Bernardin, katerega okrog in okrog obdajajo hotelske stavbe hotelov Histrion in Vile Park, v ozadju pa je viden zvonik male cerkvice sv.

Bernardin. Namenjen je zgolj malim plovilom (globine do 1,5 m v zunanjem delu mandrača), ki pripadajo večinoma hotelskim gostom. V ta namen je urejenih okoli 30 privezov brez posebne infrastrukture. Ozek vhod v mandrač označujeta dva svetilnika, rdeče (45°30.85′ N, 13°34.43′ E, R.Bl.3s6m3M) in zelene barve (45°30.87′ N, 13°34.44′ E, Z.Bl.3s6m3M).

Na zunanji, južni strani mandrača Bernardin, ob pomolu med obema svetilnikoma, je dovoljen privez plovilom do 2,5 m ugreza. E od mandrača Bernardin se pričenja obala Portoroškega zaliva.

Mandrač Bernardin
Opozorilo. Na območju portoroškega ribolovnega rezervata je sidranje prepovedano.

Pomol Droga Portorož

Ta del Piranskega zaliva nudi odlično zaščito pred burjo in vetrovi W smeri, S vetrovi pa običajno povzročijo močnejše valovanje.

Vzdolž N obale zaliva, od mandrača Bernardin pa vse do marine Portorož, se večinoma raztezajo urejena kopališča, katerih akvatorij je označen s stalnimi zaščitnimi plavajočimi ograjami in številnimi manjšimi lesenimi pomoli.

Vzporedno z opuščenimi Droginimi skladišči soli (dve podolgovati sivo-beli stavbi) vplujemo tudi v območje portoroškega ribolovnega rezervata.

Ob stavbi vzhodnega skladišča je krajši pomol v obliki črke T, pomol Droga. Ob njem še vedno stoji večje tovorno dvigalo modre barve, nekdaj uporabljano za pretovarjanje soli, danes pa namenjeno odstranitvi in uničenju.

Pomol je rezerviran za privez turistične ladje z restavracijo Laho. Globine na zunanji strani pomola so okoli 7 m, na notranji pa 3 m in manj. Približno 100 m W od pomola sta dve večji privezni boji bele barve.

Pomol Droga
Pomol Portorož

Približno 0,25 M dalje proti E se v morje izteza nekoliko daljši (120 m) pomol pristanišča Portorož, na čelu katerega stoji svetilnik bele barve (45°30.75′ N, 13°35.39′ E, Z.Bl.2s6m6M).

Na vzhodni strani pomola so urejeni komunalni privezi, preostali del pa je rezerviran za turistična plovila. Globine na koncu pomola so z vseh treh strani 3 do 4 m, proti vznožju pomola pa hitro padajo (1 m in manj).

Ob pomol je dovoljen privez plovilom do 2,5 m ugreza. V ozadju pomola je vidna stavba obnovljenega hotela Palace, prvotno zgrajena v začetku 20. stoletja.

Stari hotel Palace je bil eden prvih večjih hotelov v danes dobro razvitem in najbolj poznanem obmorskem letovišču in zdravilišču na slovenski obali.

V današnjem času je Portorož sodobno turistično mestece z okoli 3000 prebivalci – njihovo število močno naraste predvsem v poletni sezoni, ko turiste privabijo številne plaže s pomoli, bazeni in hoteli v ozadju.

V najglobljem delu Portoroškega zaliva, N od malega rta Seča, je ena največjih marin v Jadranu, marina Portorož, ki slovi predvsem po svoji ugodni legi in dobri zaščiti pred vsemi vremenskimi neprilikami.

Tik ob marini, na njenem N delu, se v kopno zajeda razširjeni kanal Fazan kot podaljšek istoimenskega pritoka. V njem so na globinah do 1,5 m urejeni privezi za manjša plovila domačinov.

Upravljavec privezov v kanalu Fazan je podjetje Marina Portorož, d.d..

Pomol Portorož

VHF kanal 17, tel.: +386 (0)5 6761 200, e-pošta: marina.portoroz@marinap.si

Marina Portorož

Začetek vplovne poti v marino Portorož označujeta dva zunanja svetilnika, in sicer rdeče (45°30.37′ N, 13°35.48′ E, R.Bl.4s8m4M) in zelene barve (45°30.33′ N, 13°35.46′ E, Z.Bl.4s8m4M), ki stojita približno 0,15 M od vhoda v marino.

Od zunanjih svetilnikov do vhoda je morsko dno poglobljeno na 2,5 do 3 m, levo in desno od vplovnega kanala so globine nižje (samo do 1,5 m!).

Vhod v marino predstavlja ozek kanal med dvema valobranoma, označen s svetilnikoma rdeče (45°30.33′ N, 13°35.68′ E, R.Bl(2)5s7m4M) in zelene barve (45°30.32′ N, 13°35.67′ E, Z.Bl(2)5s7m4M), ki je odprt v smeri WNW (278°).

Marina je dobro zaščitena s širokim N valobranom in večjim nasutjem, umetnim otokom na S strani. Privezi so razporejeni ob obalah bazena marine in ob številnih pomolih znotraj bazena. Marina nudi vse potrebne storitve, ki jih potrebuje sodoben in zahteven navtični gost.

Najbližja izpostava Uprave RS za pomorstvo je v Piranu, kjer je tudi najbližji mednarodni morski mejni prehod. Iz marine je možna hitra cestna povezava s preostalim delom Slovenije in sosednjima državama Italijo in Hrvaško. Najbližja mednarodna letališča so Portorož-Sečovlje (5 km), Trst-Ronke (74 km), Ljubljana-Brnik (146 km) in Benetke-Marco Polo (196 km).

Opremljenost marine in Storitve:

  • preko 1000 privezov (največja dolžina plovil 30 m, največji ugrez 3,8 m) v morju, na kopnem in v dveh pokritih halah;
  • priključki za vodo in elektriko;
  • tri pomična dvigala – travel lift (50, 30 in 16 t);
  • črpalka za gorivo (dizel in neosvinčen bencin);
  • sanitarije (WC, tuši, pralnica za posodo in perilo);
  • možnost odlaganja odpadkov (olja, barve, akumulatorji);
  • telefon, telefaks, e-pošta (recepcija), trgovina;
  • kvalitetna in pestra ponudba celostnega vzdrževanja plovil (trupa, motorja, jader in elektronskih naprav);
  • pooblaščeni servisi znanih proizvajalcev motorjev (Mercury, Mercruiser, Volvo Penta, Yamaha, Yanmar idr.);
  • dobro založene trgovine z navtično opremo in rezervnimi deli;
  • restavracije z možnostjo nočitve;
  • športne aktivnosti (najem plovil, tenis, mini golf, bazen, fitnes center).

 

Pomembnejše javne ustanove:

  • turistične informacije TIC Portorož, Obala 16, :+386 (0)5 6742 220, e-pošta: ticpo@portoroz.si
  • zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, :+386 (0)5 6778 250;
  • lekarna Lucija, Cesta solinarjev 1, :+386 (0)5 6778 250;
  • Jahtni klub Portorož, Cesta solinarjev 8, :+386 (0)5 6761 508, e-pošta: club@ycp-klub.si
  • banka, pošta in trgovine v mestih Lucija in Portorož v neposredni bližini.
Marina Portorož

Opozorilo. Značilnost celotnega priobalnega pasu Sečoveljskih solin so izredno nizke globine (do največ 1,5 m) in številna samo občasno poplavljena območja (ob ustjih posameznih kanalov).

V osrednjem delu zaliva je obsežno območje gojenja marikultur, označeno s stožčastimi bojami rumene barve, znotraj katerega je plovba prepovedana.

Prepovedana je plovba in sidranje v manjših kanalih Sečoveljskih solin, tj. v kanalih Lera, Piketo, Kurto, Džasi in v ustju reke Dragonje. Iz morske strani je prepovedano pristajanje in vstop v kopenski del parka, z izjemo pristajalnih pomolov v Kanalu Grande (Drnica) in v pristanu Soline (ob ustju kanala Džasi) v okviru organiziranega obiska.

Hitrost plovbe v Kanalu Sv. Jernej in v Kanalu Grande (Drnica) je omejena na 1 vozel. Pristajanje kjerkoli drugje na obali Sečoveljskih solin in gibanje izven označenih peš poti je strogo prepovedano. Potek državne meje v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen.

Pristajanje ob obali Savudrijskega polotoka brez predhodno opravljenega formalnega prehoda morske meje ni dovoljeno.

Kanal Sv. Jernej

Portoroška marina je praktično zadnje urejeno pristanišče vzdolž obale slovenskega morja, ki nudi varno in primerno zatočišče turističnim plovilom vseh vrst.

Z obplutjem rta Seča v smeri proti SW nas čaka samo še Sečoveljski zaliv kot najjužnejši del Piranskega zaliva. 0,15 M W od rta Seča je na globini 2,9 m manjša podvodna razbitina.

V osrednjem delu zaliva se na površini približno 56 ha nahaja obsežno območje gojenja marikultur, znotraj katerega je plovba prepovedana.

Meja območja je označena s sedmimi rumenimi bojami, ki so opremljene s svetilnim telesom. Slovensko obalo Sečoveljskega zaliva zavzemajo Sečoveljske soline.

Nekoč so bile med največjimi solinami na Jadranu, danes pa se ta dejavnost postopoma opušča. Del Sečoveljskih solin je zaščiten in pripada istoimenskemu krajinskemu parku . V N del solin, tik ob rtu Seča, se v kopno zajeda Kanal Sv. Jernej, ki je večinoma zaseden z neurejenimi privezi.

Ob vstopu v kanal, na njegovem S bregu, stoji tabla z oznako, ki omejuje hitrost plovbe na 1 vozel.

Takoj v nadaljevanju širšega ustja kanala je na N strani kratek lesen pomol, ki se pravokotno proti kopnem nadaljuje z betonsko obalo. Globine ob pomolih so nizke, v nadaljevanju kanala pa se ob bregovih razteza širok pas zgolj občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi).

Za plovni del kanala, kar pomeni dobro 1 M (2 km) od vstopa v kanal do mostu (cestnega dostopa v Sečoveljske soline), je v prihodnosti predvidena ureditev pristanišča s komunalnimi privezi in potrebno infrastrukturo.

Vhod v marino Koper

Naslednji večji plovni kanal, Kanal Grande (Drnica) nudi dostop plovilom obiskovalcev solin do malih lesenih pristajalnih pomolov ob upravni stavbi krajinskega parka na začetku območja Lera (vplutje v kanal dovoljeno samo za organiziran obisk solin).

Plovba je dovoljena v dolžini približno 0,75 M (1,4 km) od vstopa v kanal do vrtljivega mostu, hitrost plovbe pa je prav tako omejena na 1 vozel.

Kanal Sv. Jernej
Kanal Dragonja
Pristan Soline

Drugi morski pristop do solin omogoča manjši pristan ob ustju kanala Džasi, pristan Soline, od koder je možen peš dostop do opuščenega solinarskega območja Fontanigge in muzeja solinarstva.

Večji leseni pomol s priveznimi bitvami na SW strani pristana je namenjen pristanku turističnega plovila za obiskovalce solin. Vplovno pot do pomola označujejo 4 leseni stebri. Za pomolom je kanal zaprt (betonski zid z nasipom) in nadaljevanje plovbe ni mogoče.

Na S robu solin se v morje izliva rečica Dragonja. V zaledju Sečoveljskih solin, približno 2 km vzhodno od najgloblje točke Sečoveljskega zaliva (pristana Soline), je manjše mednarodno letališče Portorož-Sečovlje.

S tem, ko smo pripluli do malega pristana Soline in izliva reke Dragonje v Piranski zaliv, zaključujemo plovbo ob sicer kratki, a vseeno pestri obali slovenskega morja.

V nadaljevanju SW obala Piranskega zaliva pripada Savudrijskemu polotoku in ozemlju Republike Hrvaške. Potek državne meje v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen.

Pristajanje ob obali Savudrijskega polotoka brez predhodno opravljenega formalnega prehoda morske meje ni dovoljeno.

Karta pristana Soline