Pomol Luke Koper

Pomorski zakonik določa pristanišče kot vodni ali priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene in negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte za privezovanje, sidranje in varstvo plovil, prav tako za njihovo izgradnjo in vzdrževanje, za vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti (32. člen). Glede na klasifikacijo v Pomorskem zakoniku so pristanišča lahko namenjena za javni promet (domači, mednarodni ali oboje), za posebne namene (športna, turistična, krajevna, druga pristanišča) ali za vojaške namene. Pristanišča, namenjena za mednarodni javni promet in vojaška pristanišča, ter pogoje, ki jih morajo ta izpolnjevati, določi vlada Republike Slovenije. Ostala pristanišča in pogoje njihovega upravljanja določi organ lokalne skupnosti, na območju katere leži pristanišče

Turistično pristanišče (marina) je namenjeno za pristajanje, oskrbovanje in prezimovanje turističnih plovil (ladij in čolnov), namenjenih za šport in razvedrilo. Krajevno pristanišče je namenjeno privezu in shranjevanju plovil, ki je organizirano v obliki komunalnih privezov, mestnega pristanišča, lokalnega pristanišča ali mandrača. Druga pristanišča so tista, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo razni gospodarski subjekti, niso pa namenjena javnemu prometu (38. člen).

Plovne poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah RS predstavljajo pas na morju, ki je dovolj širok za varno plovbo ladij in čolnov ter je običajno označen z objekti za varnost plovbe, kot so svetilniki, boje in druga znamenja (27. člen). Plovno pot predstavlja tudi ustrezno označen pas morja ob vstopu v posamezna pristanišča. V primeru gostega ladijskega prometa ali kadar je zaradi naravnih danosti za zagotovitev varnega pomorskega prometa to potrebno, se vzpostavi režim ločene plovbe, ki ustrezno določa smer plovbe ladij. Shematičen prikaz teh plovnih poti mora biti ustrezno prikazan na pomorskih kartah, opisan v navodilih za pomorščake, priročnikih in navtičnih vodnikih.

Slovenija, Hrvaška in Italija so 19. 5. 2000 podpisale Memorandum o soglasju med vlado Republike Slovenije, vlado Republike Hrvaške in vlado Italijanske Republike za uvedbo skupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana . Gostota pomorskega prometa na severnem Jadranu je velika. Veliko je tudi potniških ladij ter ladij, ki prevažajo nafto, nevarni ali škodljivi tovor. Uvedba skupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe pomeni izboljšavo varnosti plovbe in zmanjšanje nevarnosti nesreč na morju. S 1. 12. 2004 je shema ločene plovbe na območju slovenskega morja stopila v veljavo.

Pravila plovbe v pristaniščih in na območju plovnih poti ter v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju nasploh določata Pravilnik o pogojih za opravljanje pomorskega prometa in ter Pravilnik o izogibanju trčenju na morju . Dopolnjujejo ju posamezni drugi državni in lokalni (občinski) predpisi, ki so si v osnovi zelo podobni. Zato je poznavanje osnov teh predpisov nujno oziroma v nasprotnem primeru njihovo nepoznavanje ne opravičuje kršitev. Tudi upravljavec posameznega pristanišča lahko z dopolnilnimi akti določi pravila reda znotraj območja pristanišča, ki jih mora potrditi Uprava RS za pomorstvo. Vsi udeleženci v pomorskem prometu oziroma voditelji plovil so dolžni spoštovati in upoštevati vse obstoječe predpise.

Osnovno pravilo je, da mora biti plovba (predvsem v pristaniščih in na območju frekventnih plovnih poti) takšna, da ne ogroža drugih udeležencev v pomorskem prometu in ne povzroča škode okolju ter objektom na morju in obali. Pravilnik o izogibanju trčenju na morju predpisuje (42. in 43. člen), da se mora plovilo dolžine manj kot 20 m, ne glede na vrsto pogona, pri vožnji v pristaniščih umikati s poti večjim plovilom in da plovilo, ki pluje v pristanišče, ne sme pri manevriranju ovirati plovila, ki pluje iz pristanišča. Za plovilo v pristanišču je vedno odgovoren njegov lastnik oziroma voditelj plovila, ki odgovarja tudi za vsako škodo, ki je zaradi njegove malomarnosti povzročena tretjim osebam. Vsak voditelj čolna je tudi dolžan obvestiti Upravo RS za pomorstvo ali upravljavca pristanišča, če se v pristanišču pojavijo plavajoči predmeti, nevarni za plovbo. Vsako morebitno nastalo poškodbo na plovilu je lastnik dolžan prijaviti upravi oziroma ustrezni izpostavi, kjer je plovilo vpisano v evidenco takoj ali najkasneje v roku treh dni od nastanka škode.

Nekaj dejanj, ki so v pristaniščih absolutno prepovedana, je naštetih v nadaljevanju:

• pluti z neprimerno hitrostjo, ki zaradi povzročenih valov lahko povzroči valjanje drugih plovil in posledično poškodbe, nastale pri trku med privezanimi plovili;
• pri vplutju v pristanišče ovirati manevriranje drugih plovil, ki pristanišče zapuščajo;
• premeščanje, menjanje ali odstranjevanje priveznih vrvi in naveznih naprav drugega plovila;
• oviranje dostopa do privezov;
• samovoljno premeščanje, menjanje, odstranjevanje ali poškodovanje naprav in označb, namenjenih urejanju plovbe;
• privezovanje plovil na naprave in predmete, ki temu niso namenjeni (svetilniki, signalne boje, drugi objekti za navigacijo);
• nenamensko privezovanje plovil na mestih, kjer to ni dovoljeno (privezi javnih plovil, bencinska črpalka, pomol mednarodnega mejnega prehoda, območje delovanja dvigala itd.);
• odmetavanje trdih in tekočih odpadkov ali drugih predmetov v morje;
• čiščenje, barvanje ali strganje oplate plovila na način, ki bi lahko onesnažil morje;
• izpuščanje fekalnih vod v morje;
• onesnaževanje zraka preko dovoljene stopnje;
• uporaba priveznih mest za potopljena in nasedla plovila ali plovila, ki so poškodovana ali slabo vzdrževana (uprava ali upravljavec pristanišča lahko odredi premestitev ali odstranitev nepravilno privezanega plovila);
• kurjenje odprtega ognja na obali ali na plovilu brez dovoljenja uprave;
• imeti v pogonu ladijski vijak, razen za potrebe manevriranja;
• jadranje, kopanje, ribolov.