Pomorske oznake vključujejo različne vidne in zvočne signale (boje, luči, znaki, sirene) ali elektronska sredstva. Označevanje plovnih poti v slovenskem morju je usklajeno z mednarodnim sistemom pomorskih oznak IALA. Sistem je bil v takšni obliki, kot je v uporabi danes, sprejet na konferenci IALA novembra leta 1980. Ima pet tipov oznak, ki se lahko uporabljajo v različnih kombinacijah. Štirje tipi oznak so enaki za obe veljavni coni A in B, le lateralne oznake se po conah razlikujejo. Pomorske oznake na morju so lahko materializirane z usidranimi plavajočimi bojami ali pa z zidanimi signali. Vse podrobnosti o sistemu z natančno razlago oznak najdemo v brošuri z naslovom IALA – Sistem pomorskih oznak.

Lateralne oznake se uporablja za označevanje leve in desne strani plovne poti ali plovnega kanala, sledeč konvencionalni smeri označevanja. V coni A se leva stran plovne poti podnevi in ponoči označuje z rdečo barvo, desna stran pa z zeleno. V coni B je obratno – leva stran se označuje z zeleno, desna pa z rdečo. Na razpotju plovne poti se lahko uporabi modificirana lateralna oznaka, s katero se kot glavna plovna pot označi primernejša ruta, ki so jo določili odgovorni pomorski organi. Celotno Sredozemlje in s tem tudi notranje morske vode in teritorialno morje Republike Slovenije pripada območju cone A.

IALA – sistem pomorskih oznak, delitev svetovnih morij na coni A in B

Kardinalna oznaka ima ime po kvadrantu, v katerem je postavljena. Vedno označuje varno stran plovbe ob območju nevarnosti – treba je pluti na imenovani strani oznake. Najgloblje vode so v kvadrantu, ki je poimenovan z oznako, čeprav na primer oznaka N ne pomeni, da so globoke vode samo v severnem kvadrantu. Te so lahko tudi v vzhodnem in zahodnem, vendar mora pomorščak uporabiti pomorsko karto, da si pridobi popolnejšo informacijo. Kardinalne oznake nimajo specifične oblike; običajno so to boje s stebrom ali drogom. Vedno so pobarvane s črnimi in rumenimi vodoravnimi pasovi. Za te oznake je značilno vrhnje znamenje – dvojni stožec, ki je vedno črne barve. Položaj vrhov dvojnega stožca in zaporedje črnih ter rumenih pasov sta točno določena za vsak kvadrant.

Kardinalna oznaka pred Debelim rtičem

Kardinalne oznake imajo tudi poseben sistem belih utripajočih luči. Utripanje temelji na kratkih (K) ali zelo kratkih (ZK) bliskih. Zaporedje kratkih bliskov (K) ima frekvenco 50–80, zelo kratkih (ZK) pa 80–160 bliskov na minuto. Kombinacijo treh, šestih in devetih bliskov si je lahko zapomniti v povezavi z ustreznimi položaji kazalcev na uri. Dolgi blisk je določen kot svetloba, ki traja vsaj dve sekundi, uporablja pa se zato, da skupine treh ali devetih bliskov ne bi zamenjali s skupino šestih bliskov (obstajata še dva tipa oznak z belo lučjo, vendar se njunih svetlobnih karakteristik ne da zamenjati z zelo kratkim ali kratkim bliskom kardinalnih oznak).Karakteristike luči so za vsako kardinalno oznako točno določene:

  • N kvadrant: neprekinjeni zelo kratki ali kratki bliski;
  • E kvadrant: trije zelo kratki ali kratki bliski, katerim sledi premor;
  • S kvadrant: šest zelo kratkih ali kratkih bliskov, sledi dolgi blisk in nato premor;
  • W kvadrant: devet zelo kratkih ali kratkih bliskov, katerim sledi premor.

Oznaka osamljene nevarnosti označuje območje nevarnosti majhne površine, ki je obkroženo s plovnimi vodami. Vrhnje znamenje je v obliki dveh črnih krogel, označuje jo tudi bela luč (po 2 bliska v skupini).

Oznaka varnih voda kaže, da so vode okoli oznake plovne in brez nevarnost za navigacijo. Ta oznaka se na primer postavi, da se označi sredina plovne poti oziroma plovnega kanala ali pristopna pot k obali. Oblika oznake je popolnoma drugačna od oblike oznake, ki označuje osamljeno nevarnost – je sferična boja, pobarvana z rdečimi in belimi navpičnimi progami, ali pa steber ali drog, ki je prav tako pobarvan z navpičnimi rdečimi in belimi progami. Vrhnje znamenje je rdeča krogla. Oznaka z lučjo je bele barve, ritem pa je lahko izofazni, prekinjajoč, dolgi blisk vsakih 10 sekund ali Morsova črka A.

Posebne oznake niso namenjene navigacijskemu označevanju, ampak se z njimi označujejo posebna območja ali objekti, o katerih se pomorščak informira s pomorskih kart in drugih navigacijskih publikacij. Te oznake so pobarvane z rumeno barvo, lahko imajo rumeno vrhnje znamenje v obliki črke X. Če imajo luč, je ta rumene barve. Da bi se pri slabi vidljivosti izognili zamenjavi bele luči z rumeno, mora biti ritem rumene luči drugačen od tistega, ki se uporablja za belo luč. Oblika posebnih oznak ne sme biti nasprotna obliki navigacijskih oznak. Če je na primer v coni A na levi strani plovne poti postavljena posebna oznaka, mora biti valjaste oblike in nikakor ne stožčaste. Posebne oznake so lahko označene s črkami ali številkami, da se s tem poudari njihov namen.

IALA – sistem pomorskih oznak v coni A
sistem pomorskih oznak, navigacija podnevi in ponoči