Za varno plovbo in natančno navigacijo je neobhodno potrebna natančna pomorska kartografska osnova. Poleg preglednih pomorskih kart malih meril (< 1 : 750 000), ki običajno pokrivajo širša morska območja, mora biti vsako plovilo opremljeno tudi s podrobnejšimi navigacijskimi kartami v večjih merilih. Te so glede na podrobnost merila lahko generalne, kurzne, obalne ali pa detajlne karte pristanišč in sidrišč. Izbira merila je odvisna od velikosti območja prikaza na karti, vrste karte (namena uporabe) ter strukture in razvejanosti obalne črte in otokov. Celotna slovenska obala s priobalnim morjem ter območje celega Tržaškega zaliva je prikazano na več pomorskih kartah meril od 1 : 12 000 do 1 : 75 000. To so glede na siceršnjo prakso drugih pomorskih držav z bistveno daljšo obalno črto relativno podrobna merila prikaza. Glede na posebnosti slovenskega morja, intenzivnost pomorskega prometa v tem delu Tržaškega zaliva in splošno navigacijsko uporabnost pomorskih kart tako velika merila omogočajo natančen prikaz vseh značilnosti obale, morskega dna in globin ter vseh pomembnih navigacijskih objektov. Vse slovenske pomorske karte je izdalo Ministrstvo za promet v letih 1999, 2004, 2005, 2008 in 2011, izdelal pa jih je Geodetski inštitut Slovenije.

Pomorske navigacijske karte prikazujejo vse pomembne hidrografske in topografske podatke za varno navigacijo. Poleg tega so v izvenokvirni vsebini tudi drugi pomembni podatki, kot so naslov in številka karte, datum izdaje, merilo (numerično in grafično), referenčna matematična ploskev (geodetski datum) in projekcija, pojasnila nekaterih okrajšav, slovarček, posebna opozorila, mali popravki (spodnji levi vogal) in podatki o magnetni deklinaciji (kompasna roža na enem ali več mestih hidrografskega dela karte). Vrednost magnetne deklinacije (kot med geografskim in magnetnim severom) na območju slovenskega morja je majhna – v Koprskem zalivu npr. znaša 2°39′. Ocenjena je bila za leto 2011 na podlagi svetovnega magnetnega modela (WMM 2010), in sicer za položaj središča kompasne rože na karti Koprski zaliv 01 – INT (45°34.45′ N, 13°39.00′ E, elipsoid WGS 84). Magnetna deklinacija se s časom in krajem spreminja, za isti položaj in leto izračunana letna sprememba magnetne deklinacije je +6′.

Za varno navigacijo je vedno treba uporabljati najažurnejše karte največjih razpoložljivih meril (z največ detajla), ki vsebujejo zadnje tiskane popravke. Celotno slovensko obalo s priobalnim morjem prikazujta pomorski karti merila 1 : 12 000 formata B1: najnovejša izdaja (november 2011) mednarodne pomorske karte  Koprski zaliv 01 z oznako INT 3469 in Piranski zaliv 02. V novembru 2005 so tiskane še pomorska karta Tržaški zaliv 03 merila 1 : 75 000 formata B1, 6 malih kart (MK-1 do MK-6) merila 1 : 15 000 in mala karta dela Tržaškega zaliva (MK-Tržaški zaliv) merila 1 : 100 000. Male karte so izdelane v priročnem malem formatu B3 in v celoti pokrivajo slovensko priobalno morje kakor tudi večji del Tržaškega zaliva. Leta 2008 je bila v podrobnem merilu 1 : 5 000 izdelana še karta Pristanišče Koper 04. Poleg pomorskih kart pa je pri navigaciji obvezna souporaba tudi drugih navtičnih publikacij, kot sta Popis objektov za navigacijo – List of lights in Kartografski ključ znakov in krajšav na slovenskih pomorskih kartah. 

Slovenske pomorske karte

SLOVENSKE POMORSKE KARTE
Ime karte merilo format
Koprski zaliv 01 (INT) 1 : 12 000 B1
Piranski zaliv 02 1 : 12 000 B1
Tržaški zaliv 03 1 : 75 000 B1
Pristanišče Koper 04 1 : 5 000 B1
MK-1 do MK-6 1 : 15 000 B3
MK-Tržaški zaliv 1 : 100 000 B3

Mreža meridianov (poldnevnikov) in paralel (vzporednikov) na slovenskih pomorskih kartah je izrisana na vsako kotno minuto. Višine na kopnem se nanašajo na uradni srednji nivo morja – geodetsko ničlo državnega koordinatnega sistema – in so izražene v metrih. Pomembne višine na karti so višinske kote

terena, ter višine signalov, svetilnikov in boj na morju. Globine na karti se nanašajo na hidrografsko ničlo in so izražene v metrih in decimetrih. Hidrografska ničla je materializirana kot srednji nivo nižjih nizkih vod živih morskih men (srednje nižje oseke) ali MLLWS. Ta je 0,63 m pod dejanskim srednjim nivojem morja. Vse globine na slovenskih pomorskih kartah so rezultat natančnih hidrografskih izmer, ki so potekale v letih od 1998 do 2009. Meritve so bile opravljene v okviru zahtevane natančnosti, ki jo predpisuje Mednarodna hidrografska organizacija. Za boljši prikaz reliefa morskega dna služijo izobate, ki povezujejo podmorski relief globine 2, 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 m. Hidrografski del pomorskih kart je prikazan v treh barvah, in sicer v zeleni (občasno poplavljena območja), modri (globine do 10 m) in beli barvi (globine nad 10 m). Za izdelavo vseh kart je kot referenčni elipsoid, ki upodablja telo Zemlje, uporabljen elipsoid WGS 84, ki omogoča neposredno uporabo navigacijskega sistema GPS, brez kakršnihkoli preračunavanj koordinat. Karte so izdelane v Mercatorjevi kartografski projekciji (zaradi številnih prednosti, ki jih ima za pomorstvo) in skladno z mednarodnim standardom za izdelavo kart. Tudi okvir pomorske karte je pomemben element, saj prikazuje koordinatno skalo v smeri geografske širine in dolžine v sekundni razdelbi. Pomembno vlogo ima širinska skala (skala v smeri meridianov, N–S), saj predstavlja grafično merilo za določanje razdalj: ena širinska minuta (1′) = 1 M = 1852 m (dolžina loka meridiana, ki ustreza kotu ene minute, predstavlja približno dolžino ene navtične milje). Za lažje izračunavanje dolžin je skala razdeljena tudi na dolžine enega kabla (črno-bela razdelba), ki ustreza dolžini 1/10 minute = 185,2 m.

V navtičnem vodniku so prvič izdelane in predstavljene tudi detajlne pomorske karte zelo velikih meril (1 : 5000 in večja). Ustrezajo vsem do sedaj omenjenim standardom in predstavljajo natančno osnovo za varno mikronavigacijo v najožjem priobalnem pasu in na območju zalivov, mestnih in občinskih pristanišč ter marin. Poleg nujnih podatkov o globinah morja, navigacijskih objektih na morju in kopnem (svetilniki, boje) ter o detajlnem poteku obalne črte, karte vsebujejo tudi dodatne informacije o drugih pomembnih objektih na kopnem, ki so koristne in rekreacijskemu pomorščaku nujno potrebne (pristaniška infrastruktura in oskrba, mejni prehodi za mednarodni pomorski promet, sedeži Uprave RS za pomorstvo in njenih izpostav, trgovine, hoteli, restavracije). Za boljši prikaz reliefa morskega dna služijo izobate, ki povezujejo podmorski relief globine 2, 5, 10 in 15 m. Hidrografski del pomorskih kart je prikazan v treh barvah, in sicer v zeleni (občasno poplavljena območja), modri (globine do 5 m) in beli barvi (globine nad 5 m). Detajlne karte pristanišč in sidrišč zaradi velikega merila in posledično manjšega območja prikaza niso primerne za samostojno navigacijo na širšem morskem prostoru, vsebujejo pa vse potrebne podatke za varno plovbo v neposredni bližini obale in drugih objektov na morju. Predstavljajo koristno dopolnilo informacijam na pomorskih navigacijskih kartah ter informacijam v opisnem delu navtičnega vodnika.